Je vaša koža suha ali dehidrirana?

Koža je naš največji organ, ki pokriva celotno zunanjo površino telesa. Koža je tudi zelo kompliciran organ, ki vzdržuje normalen nivo vlažnosti kože in omogoča, da se na potrebna mesta izloča dovolj lipidov, da koža ne postane suha. Ali obstaja kakšna razlika med suho in dehidrirano kožo? Kam pa pravzaprav sodi atopična koža?

Kaj je kožna bariera in zakaj je tako pomembna?

Koža je sestavljena iz treh plasti in sicer povrhnjice, dermisa in podkožja. Te tri plasti se med seboj po svoji anatomiji in delovanju močno razlikujejo. Koža sestoji iz zapletene mreže, ki telesu zagotavlja obrambno linijo pred mikroorganizmi, UV svetlobo in kemikalijami ter mehanskimi poškodbami. Koža uravnava tudi temperaturo in količino vode, ki se sprošča v okolje.

Strukturo stratum corneum si lahko predstavljamo kot opeke in malto. Kornceociti, ki si jih lahko predstavljamo kot opeke. Korneociti so obdani z medceličnimi lipidi ki delujejo kot „malta“ za ohranjanje barierne funkcije kože. Dokler se opeke in malta držijo tesno skupaj je barierna funkcija kože normalna. Korneociti in medcelični lipidi regulirajo prehajanje vode v in iz kože. Pomagajo pa vzdrževati tudi ustrezen nivo vlažnosti v koži, ki je približno 13 %. Hidratacija SC je ključnega pomena tudi za celovitost stratum corneum in vzdrževanje homeostaze kožne pregrade.

Za zdravo kožo so pomembni tako ustrezna vlažnost, kot medcelični lipidi

Za vzdrževanje zdrave kože je ključna ustrezna hidratacija kože in vlažilci so pomembni sestavni del osnovne nege kože. Sposobnost kože, da zadrži vodo je povezana predvsem z roženim slojem kože (SC), ki igra pomembno vlogo pri omejevanju izgube vode.

Stratum corneum je sestavljen iz dveh komponent in sicer korneocitov in naravnih vlažilnih faktorjev (NMF) ter medceličnih lipidov. Če obe komponenti pravilno delujeta to zagotavlja celovitost kože in hidratacijo. NMF najdemo znotraj korneocitov. Komponente NMF delujejo kot zelo učinkovita vlažilna sredstva. NMF spojine so v visokih koncentracijah prisotne znotraj korneocitov, kjer predstavljajo med 20 in 30 % suhe mase korneocitov.  Velik del NMF predstavljajo aminokisline in njihovi derivati (pirolidon karboksilna kislina in urokanska kislina). Druge komponente NMF so tudi laktat, sečnina in elektroliti.

Barierna funkcija kože je odvisna od vsebnosti medceličnih lipidov. Ti lipidi so organizirani v membrane, ki zagotavljajo tesno in učinkovito ovira za preprečevanje transepidermalne izgube vode. Lipidi v koži so sestavljeni iz mešanice ceramidov (45–50%), holesterola (20–25%) in prostih maščobnih kislin (10–15%).

Suha koža, kaj je to?

Preprosto povedano, suha koža se nanaša na kožo, ki ji primanjkuje olja. Suha koža je tip kože, ki proizvaja manj sebuma, kot običajna ali mastna koža. Lahko se že rodimo z naravno bolj suho kožo ali pa je suha koža posledica zunanjih dejavnikov: ekstremne temperature, uporaba klimatskih naprav in ogrevanja v zaprtih prostorih, slaba prehrana, onesnaževanje in izpostavljenost UV svetlobi lahko povzročijo, da koža sčasoma prične proizvajati manj sebuma.

S spremembami letnih časov in s staranjem prihaja v koži do sprememb v ceramidih in splošni vsebnosti lipidov. Pri starejših osebah je namreč vsebnost ceramidov za 30 % manjša, kot pri mlajših posameznikih. Hkrati je pri suhi koži, kamor sodi tudi atopična koža, manjša količina lipidov povezana tudi z nizko količino ceramidov.

Suha koža se po simptomih običajno razlikuje od dehidrirane kože, ni pa nujno. Običajno spremembe v lipidih kože posledično povzročijo tudi večjo transepidermalno izgubo vode, zaradi česar koža ni več samo suha, temveč tudi dehidrirana, seveda pa to ni nujno. Suha koža ima po navadi grobo teksturo, izgleda suha, lahko so opazne bele suhe luske, lahko poka in pride do nastanka ranic.

Kako si pomagati pri suhi koži?

Čeprav mnogi predlagajo, da suho kožo lahko popravimo samo s topikalno uporabo ceramidov, dejansko po nanašanju ne pride do izboljšanja. Pokazalo se je,  da če sestavine kot so holesterol, proste maščobne kisline ali ceramidi nanašamo same, lahko te še bolj oslabijo barierno funkcijo kože. Nasprotno pa mešanica teh treh ključnih lipidov v primernih razmerjih omogoča vzpostavitev normalne barierne funkcije kože. V nasprotju z nefiziološkimi lipidi, kot je vazelin, ki izboljšajo kožno pregrado s tvorbo hidrofobnega filma na površini kože, lokalno naneseni fiziološki lipidi prehajajo SC, kjer pripomorejo k obnavljanju razmerju lipidov v koži in tako pripomorejo pri vzpostavljanju barierne funkcije kože.

Najbolj ugodno za obnavljanje suhe kože je torej kombinacija rastlinskih olj, ki vsebujejo omega-3 in omega-6 maščobne kisline v kombinaciji s holesterolom in ceramidi.

Kako se dehidrirana koža razlikuje od suhe kože?

Pravzaprav poenostavljeno povedano dehidrirani kože primanjkuje vlage. Do tega pride zaradi povečane transepidermalne izgube vode, zaradi česar se vsebnost vode v koži zmanjša pod 13 %. Dehidrirano kožo je težje identificirati, kot suho kožo, vendar so nekateri znaki, na podlagi katerih lahko določimo ali je naša koža resnično dehidrirana. Dehidrirana koža izgleda bledo, imamo občutek zategovanja na koži, je bolj občutljiva, kaže pa tudi pospešene znake staranja, kot je povešena koža in globoke gube.

Kako si pomagati pri dehidrirani koži?

Pri dehidrirani koži je prvotnega pomena, da povečamo nivo vlažnosti v koži in zmanjšamo transepidermalno izgubo vode. Nivo vlažnosti v koži povečamo z uporabo kvalitetnih vlažilcev, pri čemer se lahko vzgledujemo kar po naravnemu vlažilnemu faktorju. Vlažila, ki so koži lastna bodo tudi najbolje delovala – to so aminokisline, glicerol, hialuronska kislina, urea, ..

Ker pa vlažila lahko hitro izhlapijo s površine, če jih ne zaklenemo v kožo z okluzivi, je pomembno, da čeznje plastimo še kremo ali olje.

Kam pa sodi atopična koža?

Osebe, ki se spopadajo z atopijskim dermatitisom imajo običajno spremenjeno razmerje medceličnih lipidov oziroma se ti ne sintetizirajo pravilno, zaradi česar je koža bistveno bolj suha. Nepravilno razmerje medceličnih lipidov pa vodi tudi do oslabljene barierne funkcije kože. Ko je barierna funkcija kože oslabljena pride do povečane transepidermalne izgube vode in koža lahko posledično postane dehidrirana. Atopijski dermatitis je zelo komplicirana kožna bolezen, pri kateri se indikaciji suhe in dehidrirane kože nekako povezujeta. Zato je pri pacientih z atopijskim dermatitisom nujno potrebno, da uporabljajo za nego kože izdelke, ki zagotavljajo tako vlaženje, kot lipide, ki bodo pripomogli k ponovni vzpostavitvi barierne funkcije kože.

Prispevek je nastal v sodelovanju z Cosmedoc.si