UV FILTRI

UV filtri

Večkratna izpostavljenost UV sevanju igra pomembno vlogo pri staranju, imunosupresiji (zaviranje normalnega delovanja imunskega sistema), kožnemu raku in poslabšanju fotodermatoz (obolenja kože, ki jih povzročijo sončni žarki). Po podatkih Fundacije za kožnega raka (Skin Cancer Foundation), kar 90 % vseh nemelanomskih kožnih rakov in 86 % melanomov nastane zaradi izpostavitve sončnim žarkom. 

Zato se nam zdi zaščita pred soncem zelo pomembna, kaj pa tebi?

Zaščita pred soncem niso samo sončne kreme, ampak tudi pokrivala, sončna očala in oblačila, ki nas zaščitijo pred sončnimi žarki. 

V blog zapisu o sončnih kremah smo razložili osnove zaščite pred soncem ter razlike med mineralnimi in kemičnimi filtri. Razbili smo mite o trditvah, ki se pojavljajo v svetu sončnih krem. Če še slučajno nisi, ti predlagam, da najprej prebereš tale blog: SO SONČNE KREME RES ŠKODLJIVE?

Bela eleganca?

Če ti je na misel prišla bela sled, ki jo puščajo mineralni ali fizikalni filtri, TERNA!. Najbolj uporabna, znana in varna sta titanov dioksid in cinkov oksid. Po navadi se uporablja kombinacija obeh, saj tako dosežemo širokospektralno zaščito, se pravi UV-A in UV-B. 

Znanstveniki se strinjajo, da ravno ta dva filtra najbolje zaščitita našo kožo in je ne dražita. Je pa res, da cinkov oksid naredi formulacijo podobno beli pasti, titanov dioksid pa še dodatno ˝zbeli˝ kremo. Delce sicer lahko mikroniziramo (z manjšanjem delcev bela sled, ki bi jo morala puščati krema, izginja), a še vedno ne bomo prišli do enakega rezultata kot, če bi uporabili kemične filtre, ki ne puščajo bele sledi. Poleg tega pa so mineralne zaščitne kreme še dražje in formuliranje še težje, saj so mineralni filtri slabo topni. 

Kaj pa izgleda estetsko lepše?

Kemični filtri! A so manj uspešni pri zaščiti pred soncem, če jih uporabljamo posamezno, posledično je potrebna kombinacija večih, da dosežemo željeno širokospektralno zaščito. Filtra, ki sta najbolj v uporabi in ju zasledimo v dveh tretjinah vseh sončnih krem s kemičnimi filtri v Ameriki, sta oksibenzon in oktinoksat. Skrb je vzbudilo dejstvo, da sta ta filtra potencialno alergena, se absorbirata v naše telo, kar pa je dvignilo še največ praha, pa je vpliv na okolje. Sicer je bil oksibenzon leta 2014 v Ameriki razglašen za alergen leta, v Evropski Uniji pa so filtra po večini že zamenjali. 

Beljenje koral

Oksibenzon, oktokrilen, oktinoksat in etil heksil salicilat bi naj povzročali beljenje koral. Poleg tega pa se oksibenzon in oktinoksat ne uporabljata le v sončnih kremah, pač pa tudi v izdelkih za osebno nego. Na Havajih so tako omejili uporabo teh dveh sestavin, sploh v bližini plaž. Namreč, ocenjujejo, da se približno 25 % sončne kreme izpere po 20 minutah, kar predstavlja med 4000 in 6000 ton sončnih krem na leto. Korale potrebujejo za preživetje zaščitno okolje, posebno vrsto alge in sestavine za fotosintezo. Alge se ločijo od koral, posledično pa se poveča možnost za bolezni koral in tako počasi koralni grebeni dobesedno izginjajo. 

Kako interpretiramo študije?

Dokazali so, da ima oksibenzon vpliv na androgene in estrogene hormone ob kronični izpostavljenosti tega filtra. Študijo so izvajali na ribah in podganam, katerim so filter vnašali oralno. Zanimivo pa je dejstvo, da bi do enakih količin, ki so jih zasledili v živalih prišli, če bi si dnevno nanašali 2 mg/cm2 po celotnem telesu, bi potrebovali 35 let. Mi pa si kremo nanašamo v manjših količinah, kot je to potrebno in jo uporabljamo mogoče 1 mesec na leto, pa še to le v redkih primerih. Se pravi, da težko pridemo do takšnih nivojev kot v študiji in je zato uporaba krem s temi filtri še vedno varna, čeprav se na prvi pogled zdi, da niso.  

Netipične možnosti zaščite pred soncem

Tropska praprot, niacinamid in alfamelanotid (analog hormona, ki stimulira melanocite). V glavnem delujejo antioksidativno in protivnetno, preprečujejo nastanek aktinične keratoze in drugih fotodermatoz. Skratka, omilijo poškodbe, ki jih lahko utrpimo zaradi izpostavljanja soncu. 

Preglednica novejših/najpogostejših/fizikalnih UV filtrov

Novejši filtri

Bizoktrizol in bemotrizinol sta zelo varna filtra, ne izkazujeta alergenih učinkov in ne prehajata kože. Bizoktrizol spada med kemične in fizikalne filtre, saj svetlobo odbija in absorbira. Uvinula pa sta specifična za UV-A in UV-B, ne dražita kože in nista niti fototoksična niti fotosenzibilna. Vsi ti filtri pa so zelo učinkoviti že pri zelo nizkih koncentracijah. 

Nano oblike mineralnih filtrov

Veliko je polemik glede škodljivosti nano filtrov. Sploh cinkov oksid v nano obliki, bi naj oddajal elektrone, ki ustvarjajo proste radikale, ti pa poškodujejo DNK, lipide in proteine. V praksi pa so vsi nanodelci v sončnih kremah prevlečeni s kremenom, kar pomeni, da je količina prostih radikalov, ki so spuščeni v okolje res omejena. Poleg tega pa so študije tudi dokazale, da nanodelci ne prehajajo nepoškodovane kože in se večinoma zadržujejo v roženi plasti. Študija, v katerih so poskrbeli za vnos nano filtrov intravenozno in v podkožje, je dokazala nizko škodljivost filtrov. Torej so tudi filtri v nano oblikah varni.

Dodatna topikalna zaščita z antioksidanti

Sestavine kot so sojin ekstrakt, vitamin C, vitamin E, olje grozdnih pešk, selenij, magnezij, ekstrakt alg, pegasti badelj in polifenoli v čaju (zeleni, črni čaj), dokazano zmanjšujejo nastanek reaktivnih kisikovih spojin. Kombinacija antioksidantov v sončnih kremah je boljša za zaščito od samih sončnih krem brez antioksidantov. 

Literatura:

Yeager, DG, Lim HW. What’s New in Photoprotection. Dermatologic Clinics. 2019

Siller, A., Blaszak, S. C., Lazar, M., & Olasz Harken, E. (2019). Update About the Effects of the Sunscreen Ingredients Oxybenzone and Octinoxate on Humans and the Environment. Plastic Surgical Nursing, 39(4), 157–160.

Monteiro-Riviere NA, Wiench K, Landsiedel R, et al. Safety evaluation of sunscreen formulations containing titanium dioxide and zinc oxide nanoparticles in UVB sunburned skin: an in vitro and in vivo study. Toxicol Sci. 2011;123:264–80

Fabian E, Landsiedel R, Ma-Hock L, et al. administered titanium dioxide nanoparticles in rats.

Arch Toxicol 2008;82:151–7. Tissue distribution and toxicity of intravenously

Schlumpf M, Cotton B, Conscience M, et al. In vitro and in vivo estrogenicity of UV screens. Environ

Health Perspect. 2001;109:239–44.

Wang SQ, Burnett ME, Lim HW. Safety of oxybenzone:putting numbers into perspective. Arch Dermatol. 2011;147:865–6.

Dunaway S, Odin R, Zhou L, et al. Natural antioxidants: multiple mechanisms to protect skin from solar radiation. Front Pharmacol. 2018;9:392.

Sánchez Rodríguez A, Rodrigo Sanz M, Betancort Rodríguez JR. Occurrence of eight UV fi lters in beaches of Gran Canaria (Canary Islands). An approach to environmental risk assessment . Chemosphere. 2015;131:85–90 .

SCCP. Opinion on Diethylamino Hydroxybenzoyl Hexyl Benzoate (https://ec.europa.eu/health/ph_risk/committees/04_sccp/docs/sccp_o_130.pdf)