Uporaba krem z zaščitnim faktorjem SPF je ena izmed glavnih strategij za preprečevanje nastajanja različnih kožnih prevalenc povzročenih zaradi ultravijoličnega sevanja (UV). Kljub porastu uporabe pripravkov za zaščito kože, se prevalenca nekaterih bolezni povezanih z izpostavitvijo soncu, predvsem malignega melanoma, še vedno povečuje.
V zadnjem stoletju se je razvilo ogromno zaščitnih spojin, ki ščitijo pred UV žarki. Poznamo več tipov elektromagnetnega sevanja. Ultravijolično sevanje sestavljajo 3 valovne dolžine in sicer UVA žarki, ki oddajajo valovno dolžino 320-400nm in jih ozon ne absorbira, UVB žarki v valovni dolžini 290-320nm, ki jih delno absorbira ozon, ter UVC žarki, ki jih ustavi ozon. UVA in UVB žarki lahko prehajajo epidermis in pri tem povzročijo nastanek reaktivnih kisikovih spojin (ROS), poškodbe DNA, lipidov in proteinov, aktivacije vnetnih intermediatov, degradacije tkiva,..
Katere vrste UV filtrov poznamo?
Kako se zaščititi pred UV žarki? Z uporabo sončnih krem, ki vsebujejo kozmetične sestavine imenovane UV filtri. Trenutno sta v uporabi dva tipa UV filtrov in sicer fizikalni in kemični, ki minimizirajo prej naštete učinke izpostavitve UV sevanju.
Fizikalni ali anorganski filtri absorbirajo, razpršijo in odbijajo UV žarke, medtem ko jih kemični ali organski filtri absorbirajo. Absorbirano svetlobo UV filtri pretvorijo v toploto in infrardeče sevanje. Organske UV filtre, ki absorbirajo UV žarke, delimo na derivate PABA (PABA, etilheksildimetil PABA), derivate cimetne kisline (etilheksilmetoksicinamat, oktilmetoksicinamat), derivate salicilne kisline (etilheksil salicilat, homosalat), derivate kafre (3-benziliden kafra, 4-benziliden kafra), oktokrilen, derivate triazina (etilheksil triazon), derivate benzofenona (oksibenzon (BP-3), sulizobenzon) in derivate dibenzoilmetana.
Med fizikalne UV filtre, ki absorbirajo, odbijejo in razpršijo UV žarke, štejemo cinkov oksid in titanov dioksid. Sončne kreme so večinoma mešanica več različnih organskih in fizikalnih UV filtrov, ker s tem dosežemo širokospektralno zaščito.
Kakšne so razlike med kemičnimi in fizikalnimi UV filtri?
KEMIČNI UV FILTRI | MINERALNI UV FILTRI |
|
|
Sedaj pa h kočljivemu delu objave, ali so UV filtri res toksični?
Opažam, da se potrošniki vedno bolj zavedamo kako pomembno je, da vemo kaj dajemo na svojo kožo. Postali smo bolj izbirčni glede izdelkov, pa tudi glede sestavin za katere želimo ali ne želimo, da so del našega izdelka. Ne vem ali naj rečem ali je dobro ali slabo, da danes na internetu najdemo skoraj vse. Zaradi raznih forumov in blogov, nepodprtih z znanstvenimi dokazi so potrošniki začeli verjeti, da so kemični UV filtri toksični, da so hormonski motilci, da blokirajo sintezo vitamina D in nekateri so potegnili zaključke, da je manj škodljivo če jih opeče sonce, kot če uporabljajo kreme z zaščitnim faktorjem SPF.
Pa če gremo in podebatiramo vse te trditve kar po vrsti.
”Kemični UV filtri so toksični.”
Kaj pomeni, da so toksični? Dejstvo je, da ta trditev pade v oči. Verjamem, da če je sedaj ne bi obrazložila bi vam ostala v glavi do naslednjič, ko boste kupovali sončno kremo in se spomnili, da so kemični filtri toksični. S takšno informacijo v glavi bi šli seveda pobrskat za kakšnim člankom, ki to teorijo podpira in jaz sem skoraj 100 % prepričana, da bi našli članek, ki bi potrdil vaše domneve. Ali pa bi potrdil vaše domneve, ker ste brali selektivno. Sej čez kakšno minutko še pridemo do tega. Ali je neka snov toksična je v veliki meri odvisno od tega na kak način smo tej snovi izpostavljeni in v kakšnih količinah smo ji izpostavljeni. Dober primer so zdravila – dajmo za primer paracetamol, ki je v Lekadolu. Paracetamol je v nizkih koncentracijah super, saj deluje protibolečinsko in zbija vročino – torej ima terapevtski učinek. V visokih koncentracijah pa postane toksičen. Torej odmerek določa toksičnost snovi. Enako je pri UV filtrih. UV filtri so v koncentracijah, ki so dovoljene za uporabo v kozmetiki popolnoma varni glede na dermalen način aplikacije.
”UV filtri so hormonski motilci.”
To izjavo naravnost obožujem. Na UV filtrih je bil narejen mali milijon študij, vse z namenom, da dokažejo njihovo varnost. Se še spomniš, da sem nekaj vrstic nazaj omenjala selektivno branje? No, poglejmo kako to izgleda. Vsi podatki so vzeti iz iste študije!
Primer 1 – selektivno branje:
”Veliko študij navaja etilheksilmetoksi cinamat kot endokrini motilec, saj lahko interagira z endokrinim sistemom na več stopnjah. In vivo in in vitro študije navajajo, da ima OMC estrogeno aktivnost, vpliva pa tudi na količino testosterona in estradiola.”
Kaj izvemo iz tega odseka? Da je etilheksilmetoksi cinamat (najbolj pogosto uporabljan kemični UV filter, ki ga najdemo kar v 80 % sončnih krem na tržišču) hormonski motilec. Za nekoga, ki je že skoraj prepričan, da so UV filtri toksični je to dovolj velika potrditev, ki jo bo z veseljem razširil tudi med prijatelje in znance. Vsi se bodo izogibali etilheksilmetoksi cinamatu, čeprav ne vedo točno zakaj in kako naj bi deloval kot hormonski motilec.
Primer 2 – kritično branje:
”Veliko študij navaja etilheksilmetoksi cinamat kot endokrini motilec, saj lahko interagira z endokrinim sistemom na več stopnjah. In vivo in in vitro študije navajajo, da ima OMC estrogeno aktivnost, vpliva pa tudi na količino testosterona in estradiola. Študija je bila opravljena na podganah, peroralno izpostavljenih 57,5mg OMC na 20g telesne mase.”
Kaj izvemo iz tega odseka? Članek se nadaljuje in nam pove, da so podatki iz študije na podganah, ki so bile hranjene z enormnimi količinami tega UV filtra. Mislim, da mi ne jemo sončne kreme na žlico. So ti podatki potem sploh relevantni glede na to, da smo UV filtrom izpostavljeni le dermalno? Mnoge študije sicer nakazujejo povezavo med vse večjo uporabo kozmetičnih izdelkov s temi spojinami in pojavom endokrinih ter razvojnih motenj. Vendar se moramo zavedati, da večina študij navaja toksične učinke UV filtrov v koncentracijah, ki so bistveno višje kot tiste, s katerimi lahko pridemo v stik v okolju ali preko aplikacije same. Študije so večinoma narejene na živalih in podatkov iz študij na živalih ne moremo kar ekstrapolirati na človeka.
”Sončne kreme blokirajo sintezo vitamina D”
Odkar je uporaba krem za zaščito pred soncem v porastu, so dobile veliko zagovornikov, pa tudi veliko nasprotnikov. Nasprotniki sončnih krem namreč trdijo, da le-te blokirajo sintezo vitamina D, ki je nujen za naše zdravje. Obstajajo pa tudi ekstremni nasprotniki, ki trdijo, da je uporaba sončnih krem bolj škodljiva, kot nezaščiteno izpostavljanje soncu.
Vitamin D3 se v koži lahko proizvaja, ko smo izpostavljeni ultravijoličnemu sevanju B (UVB), zato je možno z izpostavljenostjo UVB žarkom zvišati znižane ravni vitamina D3. Med izpostavljenostjo sončni svetlobi sevanje z valovno dolžino 290–315 nm prodre v kožo. Večina tega UVB sevanja se absorbira v povrhnjici, zato se pri izpostavljenosti sončni svetlobi večina vitamina D3 proizvaja v koži, v živih celicah povrhnjice.
Sicer sedaj računamo, če uporabljamo SPF50 to blokira nekje 96 % UV sevanja, je tako? To pomeni, da lahko prehaja le še 4 % UV sevanja, kar zelo zmanjša možnost za sintezo vitamina D. Ampak vprašajmo se tudi, koliko sončne kreme pa dejansko nanesemo na telo? Koliko predelov kože pustimo izpostavljenih, popolnoma brez zaščite z izjemo obraza? Površina kože na obrazu je zelo majhna in sinteza vitamina D je na tako majhni površini, kot je obraz zanemarljiva v primerjavi s telesom. Bodimo realni, na telo nanašamo tako majhne količine sončne kreme, da je vprašanje, če imamo faktor zaščite SPF 5. Torej s SPF 5 smo približno 80 % zaščiteni pred UVB sevanjem. Morda se to sliši veliko, ampak tokrat lahko prehaja kar 20 % UVB sevanja do kože! Pa da sploh ne omenjamo delov telesa, ki jih po navadi sploh ne namažemo. Vsi deli kože, ki niso zaščiteni omogočajo 100 % prehajanje UVB sevanja in tako sintezo vitamina D, vendar tudi povečane možnosti za nastanek kožnega raka. Uporaba sončne kreme za vsakodnevno zaščito pred soncem ne ogroža sinteze sinteze kožnega vitamina D, tudi če se sončne kreme uporablja v predvidenih količinah (2mg/cm2).
Blog je nastal v sodelovanju s Cosmedoc.si