izdelano v Sloveniji.
Prodajna mestaS hitrim tempom življenja, veliko obvezami, konstantno obremenitvijo s časom in premalo časa za počitek, je edino logično, da je človek pod stresom, ali pa celo en korak pred izgorevanjem.
V blogu smo opisali pogoste kožne bolezni, ki nastanejo zaradi stresa in kako stres zmanjšati ali pa se vsaj zavedati, da obstaja.
Kaj sploh je stres?
Večinoma se nanaša na nekakšno napetost, ki se pojavi kot odziv na notranje ali zunanje dejavnike, ki motijo naše ravnovesje v telesu. Gre za odziv telesa na določeno situacijo, za katero menimo, da bi lahko bila neprijetna, nevarna… Za stresni odziv je nujno potreben stresor, to je tisto ˝nekaj˝ (misel, situacija v kateri se znajdemo, dogodek, obveznost), ki v našemu telesu sproži stresni odziv.
Druga definicija pa je: Opis fiziopatoloških pojavov, ki sledijo motnjam homeostaze, ki vključujejo avtonomni živčni sistem. Definirali pa so tudi faze, skozi katere gre posameznik, kot odziv na stresno dejanje; faza alarma ali šoka, faza upora in faza izčrpanosti.
Stres ni nujno slab, saj poznamo pozitivni (eustres) in negativni (distres) stres, vendar, ko govorimo o stresu, imamo v mislih negativni stres. Eustres pa nas motivira in daje zagon za nadaljevanje dejavnosti, življenja. Ko doživljamo to obliko stresa smo navdušeni, optimistični in zagnani.
Kdo povzroči stresno reakcijo?
Hormoni! Pravimo jim stresni hormoni: kortizol, adrenalin in noradrenalin, ki jih proizvaja in sprošča nadledvična žleza.
V nadaljevanju bomo opisali posamezne kožne spremembe, za katere je lahko kriv stres. Ta pa ne vpliva le na kožo, ampak tudi na naše razpoloženje, prebavo, srce, želodec, trebušno slinavko in spolne organe. Nekatere posledice stresa so povišan holesterol in krvni tlak, zmanjšanja plodnost, napihnjenost, kronično pomanjkanje energije, depresija, panični napadi itd.
Luskavica ali psoriaza
Je kronična, imunsko pogojena motnja, ki vpliva predvsem na kožo in sklepe. Prisotna je pri 2 – 3 % prebivalstva, največkrat se pojavi med 35 in 45 letom. Obstaja več oblik oz. fenotipov luskavice, simptomi, ki so vsem fenotipom skupni pa so: srbečica, pekoč občutek in tudi bolečina. Obstajajo obdobja izboljšanja in kasnejših izbruhov. Več o luskavici si lahko preberete tukaj: https://skinfairytale.si/shop/2020/04/07/luskavica-2/
Kako sta povezana stres in luskavica?
Po raziskavah sodeč, od 30 do 88 % posameznikov poroča, da je stres sprožilec za njihovo luskavico.
Stres naj bi vplival tudi na prepustnost povrhnjice, naj bi upočasnil postopek celjenja. Stres po nekaterih študijah tudi zavira tvorbo epidermalnih lipidov in povzroči povečanje keratinocitov. Največkrat je stres povezan s finančnimi težavami, smrtjo v družini ali pa spolnimi težavami, so pa še ostali razlogi. Niso pa dokazali, da bi bil stres povezan z resnostjo luskavice, le da je največkrat razlog za pojavitev.
Luskavica negativno vpliva na kakovost življenja, ljudje z luskavico niso več tako samozavestni, včasih jih družba ne sprejema, to lahko vodi v depresijo, anksioznost, samomorilne misli, občutek jeze, sramu itd. Res je, da je stres primarni vzrok za luskavico, a potem, ko že enkrat imamo luskavico in se z njo spopadamo na dnevni ravni, pa to posledično vodi v kronični stres in smo v nekem začaranem krogu ves čas.
Kako izboljšati stanje?
Dokazano je, da, če pri posamezniku zdravimo psihološke motnje vzporedno z dermatološkimi, pride do boljšega odziva na dermatološko zdravljenje. Možna je uporaba anksiolitikov, obstajajo pa tudi metode brez recepta kot je sprostitev, meditacija, hipnoza, psihoterapija, kognitivno-vedenjske terapije, hkrati pa večinoma sproščanje na mentalni ravni kombinirajo z UVB fototerapijo.
Nekatera zdravila, ki se uporabljajo za sistemsko zdravljenje luskavice: metotreksat, acitretin, biološka terapija, ciklosporin, apremilast in drugi. Če pa želite poseči po naravnem pristopu, pa lahko uporabite naš RenewCream ali AtopicBalm za nego in blaženje srbečice, za čiščenje pa lahko uporabite Oil Shower Gel ali Shower Gel, za luskavico na lasišču, pa lahko uporabite Shampoo.
Dermatitis
Druga zelo pogosta kožna motnja, za katero je vzrok stres, sploh v odrasli dobi je atopijski dermatitis. Gre za kronično vnetno spremembo kože, ki je posledica več dejavnikov, spremlja pa jo srbečica in ekcem. Pojavlja se zlasti pri dojenčkih, se pa pri nekaterih pojavlja tudi v odrasli dobi.
Podobno kot pri luskavici je stres razlog za pojavitev motnje, kasneje pa motnja sama povzroča kronični stres. O sami kožni spremembi smo pisali že zelo veliko in si lahko več o tem preberete tukaj:
https://skinfairytale.si/shop/pogosta-vprasanja/atopicni-dermatitis/
https://skinfairytale.si/shop/2018/02/03/sindrom-rdece-koze-rss/
https://skinfairytale.si/shop/2020/09/16/pogoste-kozne-spremembe-dojenckov-in-otrok/
Kako stres vpliva na atopijski dermatitis?
Zanimivo je dejstvo, da stres, ki je prisoten le kratek čas celo koristi vnetju, ki je skoraj vedno prisotno pri atopijskemu dermatitisu. Vendar pa je kronična izpostavljenost škodljiva za delovanje kožne bariere in hkrati poveča vnetje. Zaradi višjih ravni kortizola, pa se rane počasneje celijo, kar pri posameznikih z atopijskim dermatitisom otežuje zdravljenje.
Akne
Akne so kronično vnetno stanje, ki se dogaja znotraj pilosebacealne enote, vključuje las, lasne mešičke in lojnice. Lahko so nevnetne, ki jih delimo na odprte in zaprte komedone, poznamo pa vnetne lezije kot so papule, pustule in druge vnetne oblike. Akne nastanejo zaradi zamašitve lasnih mešičkov z mrtvimi celicami. Akne večinoma povezujemo z bakterijo Cutibacterium acnes, ki je večinoma odgovorna za vnetje preko izločanja encimskih produktov.
Akne v puberteti so prisotne tudi pri 90 % posameznikov, v odrasli dobi pa tam nekje do 40 %.
Kronični stres je lahko vzrok za izbruhe aken. Zakaj in kako?
Stres poviša raven stresnega hormona kortizola, ki pa na žleze lojnice vpliva tako, da le te proizvajajo prekomerno količino loja, ki se meša z odmrlimi kožnimi celicami in bakterijami, posledično pa je ta kombinacija idealna za izbruh aken. Ker se koža, ki je pod stresom, počasneje celi in tudi izgubi sposobnost zaščite, postane kožna bariera bolj dovzetna za negativen vpliv okolijskih dejavnikov.
Kako omiliti izbruhe?
Če je stres glavni razlog, je najbolj pametno stres omejiti. Poleg zgoraj naštetih možnosti obvladovanja stresa, lahko poskusite še z aromaterapijo, gibanjem, sprehod s prijateljem.
Zmanjšanje kofeina in sladkorja tudi lahko pomaga pri obvladovanju izbruhov aken hkrati pa je nujna prilagojena jutranja in večerna rutina, saj je treba kožo očistiti in ji pomagati, da pride v normalno stanje, potrebno je tudi izogibanje določenim snovem v izdelkih, ki bi potencialno lahko bile komedogene.
Alopecia areata
Gre za trajno izpadanje las, povezano z imunskim sistemom. Lasje rastejo v treh fazah; anagena faza ali faza rasti, katagena faza ali prehodna faza in telogena faza ali faza počitka. Vnetje povzroči prezgodnjo prekinitev faze rasti in prehod v prehodno fazo ali celo prehod iz faze rasti direktno v fazo počitka. To pa se ne zgodi samo od sebe, pač pa so za to odgovorni dejavniki, med drugimi stres, genetika ali imunološki dejavniki.
Približno 2 % prebivalstva ima alopecio areato, pojavi se lahko kadarkoli, pogosto pa je povezana z drugimi avtoimunskimi stanji kot je recimo vitiligo . Gre za izgubo las v okroglih ali ovalnih oblikah.
Po drugi strani, pa imajo ljudje, ki so kronično izpostavljeni stresu povišano raven stresnih hormonov, posledično pride do zožitve žil, kar pa vodi v zmanjšano prekrvavitev lasišča in lasnih mešičkov, posledica pa je izpad las.
Kakšno povezavo imata alopecia areata in stres?
Po nekaterih podatkih, je stres razlog za več kot 65 % primerov alopecie. Medtem ko stres vpliva na imunski sistem, so lahko avtoimune bolezni vzrok za nadaljnji stres. Ljudje, ki so kronično izpostavljeni stresu, imajo povišano raven stresnih hormonov, posledično pride do zožitve žil, kar pa vodi v zmanjšano prekrvavitev lasišča in lasnih mešičkov, posledica pa je izpad las.
Če prekinemo kronično izpostavitev stresu, lahko v nekaterih primerih lasje zrastejo nazaj. V nasprotnem primeru pa obstaja možnost zdravljenja. Na žalost ne obstaja univerzalna praksa, ki bi pomagala vsem, obstajajo pa smernice za lokalno imunoterapijo, tudi sistemsko zdravljenje s kortikosteroidi in drugo. Vsa zdravila so namenjena odpravljanju vnetja in preprečevanju izpadanja las. Seveda pa je bistvenega pomena, da zmanjšamo količino stresa.
To so bile le nekatere kožne spremembe, za katere je znano, da je stres lahko glavni povzročitelj. Potrebno se je zavedati, da se na koži pokažejo le posledice procesov, ki se dogajajo od znotraj, potrebno je ugotoviti vzroke in, če se da, jih odpraviti. Lajšanje sprememb od zunaj na dolgi rok ne bo pomagalo, če ne bomo odstranili ali pa vsaj omejili vzroka od znotraj.
Vzemite si čas zase, objemite svoje najbližje, pojdite v naravo, meditirajte, karkoli, kar vas bo odvrnilo od vsakodnevnih skrbi v službi in drugod. Naj stres ne bo vaša ovira v življenju, zavedajte se problema in ne pustite, da vas povozi.
Literatura:
– Alexopoulos A, Chrousos GP. Stress-related skin disorders. Reviews in Endocrine and Metabolic Disorders 2016;17(3): 295–304
– Dixon LJ, Witcraft SM, McCowan NK, Brodell RT. Stress and skin disease quality of life: the moderating role of anxiety sensitivity social concerns. British Journal of Dermatology. 2018:178(4): 951–957
– Rousset L, Halioua B. Stress and psoriasis. International Journal of Dermatology. 2018;57: 1165 – 1172
– Lin TK, Zhong L, Santiago J. Association between Stress and the HPA Axis in the Atopic Dermatitis. International Journal of Molecular Sciences 2017;18(10): 1 – 15
– Kanwar IL, Haider T, Kumari A, Dubey S, Jain P, Soni V. Models for acne: A comprehensive study. Drug Discoveries & Therapeutics. 2018;12(6): 329–340.
– Alopecia Areata. Current situation and perspectives. (2017). Archivos Argentinos de Pediatria, 115(6): 404 – 411
– Azzawi S, Penzi LR, Senna MM. Immune Privilege Collapse and Alopecia Development: Is Stress a Factor? Skin Appendage Disorders. 2017: 1 – 9
