Blaga čistilna sredstva

V blogu ti predstavimo katere so trenutno poznane blage površinsko aktivne snovi (PAS) ali čistilna sredstva in iz česa jih pridobivajo, katere so zadnje tendence. Omenili bomo tudi nekaj problematičnih PAS.

Predno pa se posvetimo temi, si lahko za osnove prebereš blog o Čiščenju atopične kože. Blog najdeš na naslednji povezavi: https://skinfairytale.si/shop/2019/11/21/ciscenje-atopicne-koze/

Poznamo 4 vrste čistilnih sredstev; anionske, kationske, neionske in amfoterne. Med sabo se razlikujejo po naboju. Namreč anionski imajo negativni naboj, kationski pozitivnega, amfoterni imajo negativen in pozitiven naboj, odvisno od pH vrednosti imajo lahko anionske ali kationske lastnosti, neionski pa nimajo naboja. Kationski se skoraj ne uporabljajo, zato jih bomo izpustili.

Kako jih pridobivamo?

1. Iz škroba, natančneje iz glukoze, iz tega pa nastanejo derivati imenovani alkil poliglukozidi
2. Iz olj in maščob, iz katerih pridobijo maščobne alkohole ali maščobne kisline, da nastanejo maščobni estri in drugi. 
3. Iz proteinov.
4. Iz naftnih derivatov pa se večinoma pridobivajo poliglikoli in akrilni kopolimeri.  

Alkilglikozidi – nežna čistilna sredstva

Decil glukozid je najbolj pogost v omenjeni skupini, se pa dokaj pogosto uporabljajo tudi cetearil glukozid, lavril glukozid, koko glukozid, sploh v izdelkih, ki se izperejo. 

Navadno se uporabljajo kot blagi čistilci, lahko pa stabilizirajo emulzije, če jih dodamo k sončnim kremam, vlažilnim kozmetičnim izdelkom ter čistilnim izdelkom za kožo ter lase. 

Niso dovzetni za oksidacijo pri sobni temperaturi in se uporabljajo v manjših koncentracijah, kar posledično pomeni, da je manjša možnost za draženje. So pa poročali o nekaterih primerih kontaktnega dermatitisa v primeru alkil glukozidov. 

V naslednjih grafih lahko vidite kakšno sposobnost draženja imajo nekateri čistilci. 

Decil glukozid v UV filtru

Se pa decil glukozid v 7,5 % nahaja tudi v Tinosorbu M (UV filter), ki smo ga omenjali v eni izmed prejšnjih objav. Večinoma se na INCI ne napiše vseh sestavin, ampak le UV filter in tako decil glukozid ni napisan, a je vseeno prisoten v formulaciji. Zakaj to omenjamo? Nekateri imajo namreč reakcijo na Tinosorb M, a strokovnjaki menijo, da je možen alergen ravno decil glukozid, ki pa na etiketi ni napisan. 

Tendence za čistilna sredstva

1. PAS brez konzervansov. Proizvajalci morajo zmanjšati vsebnost vode v formulaciji in tako povišati koncentracijo aktivne učinkovite, v tem primeru PAS. 
2. Nadomeščanje alkaloamidov. Problem teh snovi je, da lahko pride do tvorbe nitrozaminov in se jim v novejših formulacijah raje izogibajo.
3. Snovi, ki manj dražijo. Novejše formulacije vsebujejo blažje PAS, ki ne dražijo oči, sluznice ali kože. 
4. Imajo več funkcij. Poleg funkcije čiščenja in penjenja hkrati še povečajo viskoznost izdelka in lahko zato zmanjšamo količino drugih snovi, ki bi povišale viskoznost. 
5. Biorazgradljivost. Ker se vedno bolj zavedamo pomembnosti ohranjanja narave, se tudi na tem področju iščejo biorazgradljive alternative. 
6. Rastlinski izvor. Na primer derivati pšeničnih in mandljevih proteinov. Za to tendenco so pripomogli certifikati za naravno in organsko kozmetiko, pa tudi nova ISO 15128, ki določuje vsebnost naravnih in/ali organskih snovi v izdelku. 

Loranger C, Alfalah M, Ferrier Le Bouedec MC, Sasseville D. Alkyl Glucosides in Contact Dermatitis. Dermatitis. 2017;28(1):5–13

Subramanyan K. Role of mild cleansing in the management of patient skin. Dermatologic Therapy. 2004;17(s1):26–34

Alkyl Polyglycosides, Properties and Aplications. Cosmetic & Toiletries, vol. 108 3/93